Zobozdravstveni vestnik - | Letnik 2014

nedelja, 20 januar 2019

Načrt spletne strani

Domov

Arhiv

Arhiv Domov

Iskanje dokumenta

Arhiv Domov » Letnik 2014 » Letnik 69 Št. 1-2

Prispevki

Razvrščanje : ime | datum | prenosi [ padajoče ]

01 Parodontalna rana in sistemski odgovor organizma

30.09.2015

U. Skalerič, E. Skalerič

Parodontalna rana predstavlja mesto vdora mikrobov in vnetnih mediatorjev v krvni obtok, ki tako lahko dosežejo oddaljene organe v telesu. V prispevku so prikazane domače raziskave o povezanosti med parodontalno boleznijo in sistemskim odgovorom organizma.

Prenosov: 2079

02 Metoda za oceno velikosti parodontalne rane in parodontalne vnetne obremenitve

30.09.2015

E. Skalerič, B. Gašpirc, U. Skalerič

Da bi lahko ugotavljali, kakšno je tveganje za sistemsko zdravje zaradi parodontalne bolezni, moramo vedeti, kako velik predel vneta obzobna tkiva obsegajo. S tem namenom smo razvili novo metodo za oceno velikosti parodontalne rane in parodontalne vnetne obremenitve. Ta metoda bo omogočila tudi boljšo dvorazsežno predstavo pomena parodontalne bolezni pacientom in oceno morebitnega tveganja za srčno-žilne zaplete zaradi parodontalne bolezni.

Prenosov: 1553

03 Bakteriološka analiza subgingivalnih zobnih oblog bolnikov s kroničnim parodontitisom v Sloveniji

30.09.2015

A. Sotošek, P. Videmšek, K. Seme, R. Gašperšič

Dopolnili smo metodologijo, ki je potrebna za uspešno kultivacijo parodontopatogenih bakterij. Ugotovili smo, da imajo bolniki s kroničnim parodontitisom v Sloveniji v zobnih oblogah skoraj vedno prisotne bakterije P. gingivalis, P. intermedia/nigrescens, T. forsythia, F. nucleatum in P. micra, A. actinomycetemcomitans pa so prisotne pri več kot polovici bolnikov. Poznavanje pogostosti parodontopatogenih bakterij pri bolnikih s parodontitisom je pomembno za optimizacijo načina zdravljenja.

Prenosov: 1939

04 Genotipska karakterizacija sevov oportunističnega patogena Aggregatibacter actinomycetemcomitans

30.09.2015

D. Obradović, R. Gašperšič, K. Seme, P. Maček, M. Butala

Pri več kot 50 % bolnikov s kroničnim parodontitisom v Sloveniji je v subgingivalnih zobnih oblogah prisotna bakterija Aggregatibacter actinomycetemcomitans. Prevladuje serotip c, vsi izolirani sevi pa imajo genetski zapis za virulentne dejavnike levkotoksin, citotoksin Cdt in fimbrijski protein flp-1, kar pomeni, da so visokovirulentni.

Prenosov: 1554

05 Dejavniki tveganja za parodontalno bolezen pri prebivalcih Ljubljane

30.09.2015

E. Skalerič

Raziskava na prebivalcih Ljubljane je pokazala, da starost, moški spol, genotip 2 za IL-1, kajenje, manj pogosto čiščenje zob, debelost, nižja izobrazba ter zakonski stan (samski) pomembno vplivajo na napredovanje parodontalne bolezeni. Tem skupinam ljudi je v prihodnosti pomembno posvetiti večjo pozornost.

Prenosov: 1780

06 Paraziti in parodontalna bolezen

30.09.2015

N. Hropot Pleško, U. Skalerič

Znano je, da imajo pri nastanku parodontalne bolezni glavno vlogo bakterije, zadnje čase pa se vse več pozornosti usmerja tudi v iskanje drugih povzročiteljev parodontalne bolezni. Med drugim raziskovalci preučujejo mogočo vlogo parazitov Trichomonas tenaxa in Entamoebe gingivalis. Ugotovili so, da se pri posameznikih s parodontalno boleznijo pojavljajo pogosteje kot pri ljudeh z zdravimi obzobnimi tkivi in bi tako lahko imeli vlogo pri nastanku parodontalne bolezni.

Prenosov: 1527

07 Avtologni tkivnoinženirski kostni nadomestki iz alveolnih osteoblastov

30.09.2015

M. Rode, D. Marolt, E. Maličev, N. Kregar Velikonja

Idealno zdravljenje parodontalne bolezni naj bi omogočilo tudi obnovo izgubljenih obzobnih tkiv. Tkivno inženirstvo je ena od sodobnih možnosti za obnovo izgubljenih tkiv. Uspelo nam je razviti postopek priprave avtolognih kostnih nadomestkov, ki temelji na uporabi osteoblastov iz alveolne kosti.

Prenosov: 1446

08 Obravnava pacienta po aktivnem parodontalnem zdravljenju

30.09.2015

A. Mikuž

Aktivnemu parodontalnemu zdravljenju sledi vzdrževalno (podporno) zdravljenje, ki traja dokler so v ustih zobje in zobni vsadki. Cilj podpornega zdravljenja je preprečitev ponovnega vnetnega procesa in nadaljnje razgradnje obzobnih tkiv, kar dosežemo z rednim odstranjevanjem bakterijskega biofilma iz ekoloških niš.

Prenosov: 1724

09 Poročilo o strokovnem srečanju 18. Slovenski parodontološki dnevi na Bledu